Ustavno sodišče Črne gore je po uradni dolžnosti sprožilo nov postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti tarife, po kateri Centralna banka Črne gore (CBCG) obračunava nadomestila za svoje storitve. Sodišče se je za ta korak odločilo, ker je banka v kratkem času dvakrat spremenila sporni akt, še preden so ji bila vročena pravna stališča sodišča. Po mnenju sodnikov gre za poskus formalnega izigravanja postopka, ki ne odpravlja morebitnih neustavnosti, temveč le ustvarja pogoje za zavrženje pobude, kar neposredno ogroža načelo vladavine prava. Zaplet se je začel 15. oktobra, ko je sodišče na pobudo varuha premoženjskopravnih interesov prvič sprožilo postopek. CBCG je nato 20. novembra in ponovno 15. decembra sprejela nove odločitve o tarifi ter predlagala ustavitev postopka, ker sporni predpis formalno ni več veljal. Sodišče je takšno ravnanje označilo za nesprejemljivo, saj banka sploh ni bila seznanjena z ustavnopravnimi razlogi za preverjanje prejšnjih aktov. S tem ko je sodišče po uradni dolžnosti prevzelo nadzor nad novo tarifo, želi preprečiti sistemsko izogibanje sodni presoji in zagotoviti ustavno skladnost finančnih predpisov v državi.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, je ocenila, da bi strogo formalistični pristop v volilnih sporih izničil vlogo sodišča in odložil razglasitev volilnih rezultatov, če ugotovljene proceduralne napake ne bi imele dejanskega vpliva na izid volitev. V ločenem mnenju k odločitvi o zavrnitvi pritožbe Demokratske stranke socialistov glede volilnega procesa v Kotoru je Armenko izrazila strinjanje z izidom, vendar ne z obrazložitvijo, ki temelji na ugotavljanju domnevnih nepravilnosti Državne volilne komisije, brez vsebinske rešitve volilnega spora, kar je v nasprotju s prejšnjo prakso Ustavnega sodišča v podobnih situacijah. Poudarila je, da je Evropsko sodišče ugotovilo kršitve konvencij, kadar so domači organi navajali pretirano formalistične razloge, da bi se izognili pregledu bistva volilne pritožbe.

Črnogorsko ustavno sodišče je odločilo, da se iz državnega proračuna izplača po dve tisoč evrov osumljencem za umor policista Slavoljuba Šćekića ter Saši Boreti, Ljubu Bigoviću, Ljubu Vujadinoviću in Milanu Šćekiću. Razlog je neaktivnost pritožbenega sodišča, ki ni obravnavalo njihovih primerov s potrebno hitrostjo, kar je kršilo Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Sodišče je posebej izpostavilo obdobje po letu 2019, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodilno sodbo pritožbenega sodišča, od takrat pa je bil pripor osumljencem neprekinjeno podaljševan.

Ustavno sodišče Črne gore bo po osmih letih imelo javno razpravo o ustavnosti zakona, ki potrjuje sporazum o sodelovanju s Združenimi arabskimi emirati na področju turizma in razvoja nepremičnin. Pobudniki trdijo, da je bil sporazum sprejet v nasprotju z ustavo in lahko ogrozi interese države, kar vlada zanika. Sodišče je povabilo šest strokovnjakov s področja ustavnega, mednarodnega javnega in mednarodnega zasebnega prava. Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je na Pravni fakulteti UCG poudaril pomen vladavine prava in hitre izbire sodnikov Ustavnega sodišča, ob odprtju razstave o ustavi iz leta 1905.

Ustavno sodišče Črne gore na seji ni sprejelo odločitve o treh pritožbah v zvezi s priporom Danila Mandića, ker ni bilo soglasja. Sodnici Snežana Armenko in Momirka Tešić sta menili, da ustavno sodišče ni pristojno za presojo utemeljenosti suma. O zadevi bodo ponovno glasovali, ko bodo izvoljeni manjkajoči sodniki.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je razpisal javni poziv za izbiro sodnika Ustavnega sodišča. V pozivu poziva ugledne pravnike, ki izpolnjujejo ustavne in zakonske pogoje, da se prijavijo in prispevajo k izbiri najboljšega kandidata. Rok za prijavo je 15 dni od objave poziva v Uradnem listu Črne gore in v tiskanih medijih.

Ustavno sodišče Črne gore je prvič organiziralo posvetovanja s študenti prava v okviru natečaja za najboljši študentski esej, s katerim obeležujejo 120. obletnico prvega pisnega ustava za Knjaževino Črno goro. Namen je odpreti institucijo prihodnjim pravnikom in tistim, ki so še v šolskih klopeh.

Odvetnik Miroje Jovanović trdi, da črnogorsko pravosodje že sedem mesecev nezakonito zadržuje Danila Mandića v priporu, ker je bratranec predsednika skupščine Andrije Mandića. Kljub odločitvi ustavnega sodišča, ki je ugotovilo kršitev pravic in pomanjkanje utemeljenega suma, osnovno sodišče v Podgorici nadaljuje s podaljševanjem pripora. Jovanović poudarja, da Danila Mandića ne obremenjujejo niti oškodovanci, niti priče, niti materialni dokazi.

Unija delodajalcev Črne gore (UPCG) in Unija poslodajalcev sta izrazili zaskrbljenost, da predlog programa "Evropa zdaj!" (PES) ne upošteva priporočil Ustavnega sodišča, temveč jih celo razvrednoti. UPCG pričakuje, da bo Ustavno sodišče ustrezno branilo svoje stališče, glede na vlogo, ki jo ima v družbi. Ustavno sodišče sicer še ni sprejelo odločitve o ustavnosti člena 35a Zakona o notranji trgovini, a je zadevo označilo kot prednostno.

Ustavno sodišče Črne gore je ta teden obravnavalo več kot 150 ustavnih pritožb iz leta 2023. Dva senata sta ugodila 18 pritožbam, ugotovila kršitve človekovih pravic ter razveljavila odločitve rednih sodišč in jih vrnila v ponovno obravnavo. 130 ustavnih pritožb je bilo zavrnjenih, šest zavrženih, v dveh primerih ni bilo doseženo soglasje, en postopek pa je bil ustavljen. Sodišče s tem nadaljuje učinkovito izvajanje načrta za reševanje zaostalih zadev, ki ga je sprejelo junija 2024.

Ustavno sodišče Črne gore je v dveh nedavnih odločbah ugotovilo, da si črnogorska sodišča ne morejo privoščiti dodajanja pogojev za odgovornost države poleg tistih, ki jih določa zakon, saj takšno ravnanje omejuje pravice državljanov in podjetij do odškodnine zaradi nezakonitega ali nepravilnega dela državnih organov. V enem primeru je sodnik Gospodarskega sodišča napotil podjetje.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, in sodnica Desanka Lopičić sta se udeležili Šestega kongresa Svetovne konference o ustavnem sodstvu v Madridu. Kongres je poudaril, da grožnje neodvisnosti ustavnih sodišč niso hipotetične ali osamljene. Delegacije iz celega sveta so opozorile na politične vplive, odlašanje pri izvrševanju odločitev in kampanje za spodkopavanje zaupanja javnosti. Udeleženci so poudarili solidarnost pri obrambi integritete in neodvisnosti ustavnih sodnikov. Letošnji kongres je bil posvečen človekovim pravicam prihodnjih generacij, vključno z varstvom kulturne dediščine, okolja in naravnih virov.

Predsednica Ustavnega sodišča Črne gore, Snežana Armenko, in sodnica Desanka Lopičić sta se udeležili Šestega kongresa Svetovne konference o ustavnem sodstvu v Madridu, kjer so razpravljali o človekovih pravicah prihodnjih generacij. Medtem je Ministrstvo za pravosodje pripravilo osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o Ustavnem sodišču. Poleg tega je bila pri Ustavnem sodišču vložena pobuda za oceno ustavnosti novega Zakona o igrah na srečo, natančneje člena 106, ki razveljavlja veljavne koncesijske pogodbe.

Ustavno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Apelacijskega sodišča o izročitvi kitajskega državljana Vang Šujminga Kitajski. Sodišče je sprejelo ustavno pritožbo Šujminga in ugotovilo, da sodišča niso ustrezno preverila navedb o tveganju zlorabe, ki bi mu bil izpostavljen na Kitajskem. Zadeva je bila vrnjena v ponovno obravnavo.

Ustavno sodišče Črne gore je začelo postopek ocenjevanja ustavnosti Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter Zakona o preprečevanju korupcije, na pobudo skupine sodnikov Vrhovnega sodišča. Razlog je ocena, do kam seže zasebnost družin funkcionarjev. Hkrati je bilo govora o tem, da bi lahko Črna gora in Albanija skupaj vstopili v EU. Poslanci pa so zagotovili, da ne bodo preispitovali pridobljenih pravic invalidov (OSI) in so v parlamentu obravnavali nov Zakon o enotnem izvedeništvu invalidnosti.

V Črni gori potekajo razprave o različnih temah. V panelu FUNK 2025 so poudarili, da družba brez kritičnega mišljenja postane dovzetna za govor sovraštva in dezinformacije, ter da je boj proti govoru sovraštva odgovornost vseh. Andrija Mandić je komentiral nedavna aretiranja in poudaril, da morajo biti vsi enaki pred zakonom, institucije pa morajo delovati brez političnih pritiskov. Akcija za človekove pravice je pozvala k ustavitvi politizacije Ustavnega sodišča in poudarila, da je državni interes, da se sodišče zapolni.

Ustavno sodišče Črne gore je zaključilo vse predmete, za katere se je zanimalo sodišče v Strasbourgu. S tem so preprečili morebitne prihodnje kršitve zaradi dolgotrajnosti postopkov. Evropsko sodišče je od zastopnika Črne gore zahtevalo pojasnila v 30 zadevah, pri čemer se 63% pritožb nanaša na domnevne kršitve pravice do poštenega sojenja zaradi dolžine postopkov pred Ustavnim sodiščem, kar predstavlja 19 primerov.

Češki predsednik Petr Pavel je senatu predlagal Michala Bartoně in Martina Smolka za nova ustavna sodnika. Bartoň je vodja katedre za ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze Palackega v Olomoucu, medtem ko je Smolk dosedanji vladni pooblaščenec za zastopanje Češke republike pred Sodiščem Evropske unije. Pavel je v svojih dveh letih in pol mandata zamenjal že več kot dve tretjini sodnikov ustavnega sodišča. Predlog je bil podan zaradi bližajočega se konca mandatov Jaromírja Jirse in Josefa Fiale.

Predsednik Črne gore, Jakov Milatović, je potrdil listo kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za izbiro sodnika Ustavnega sodišča. Na listi so Maja Šćepanović, Mira Kontić, Nikola Golubović, Predrag Krstonijević, Siniša Bjeković, Nataša Radonjić in Elvis Duraković. Benetke predlagajo jasno ureditev starostne meje za sodnike Ustavnega sodišča.

Predsednik Črne gore Jakov Milatović je poslal dopis predsedniku skupščine Andriji Mandiću, v katerem je zahteval hitro odločitev o predlogu za izvolitev Mirjane Vučinić za ustavno sodnico. Opozoril je, da molk skupščine o tem predlogu, medtem ko Ustavno sodišče deluje s samo štirimi sodniki, poglablja ustavno krizo.